Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for december 2013

Pisala bi. O mlečnem zdrobu, ki se mi hladi na mizi in ga očitno nisem uspela skuhati do tistega dela, da bi dejansko bil kuhan. O nohtu, ki se mi je zlomil medtem ko sem z glici gobico drgnila kuhinjo. O svojih podočnjakih, ki dobivajo lastno poštno številko. Pa tudi o tem kako se bojim jutra, ker vem, da se bom morala dotakniti same sebe. Pa ne, ker si ne bi bila divje privlačna, saj so nenazadnje rubriko Kdo je ne bi poimenovali po mojem življenju. Ne, nikakor. Sebe se dotikam sporadično in z ekstremno previdnostjo, ker se ob moji uri prebujanja ne zaštarta niti en radiator in je moje bivališče locirano v jebeni Sibiriji. A po drugi strani sem tako že navsezgodaj pripravljena na slikanje za playboja, ker sem stoječa bolj kot samostoječi štumfi. Oh, imeti joške je sladko-grenki biznis. 

Mimogrede, v soboto se praznujem. Stara bom dovolj in hkrati sploh ne, ker se zadnjih pet let sploh ne zavedam lastnih let, razen v trenutkih, ko mi drugi predočijo kaj bi naj v tem obdobju že vse imela, koga bi naj dojila in kolikokrat bi že morala opleti svoj vrt (ne gre za metaforo, lepo prosim).  In v dneh, ko se soočam s svetom in s sabo modrejšo, zrelejšo ali pa pač samo starejšo, ugotavljam, da gre vse dobro. Vsa jaz grem tja, kjer je povsem in nasploh moje. Samorogi lebdijo na roza cukerpeni, potice brez rozin se kotalijo po poti polni rdečega vina ter male koale mi štrikajo kape. Lepo je in prvič s tem ni nič narobe.

Razen. Ampak. Samo.

🙂

Read Full Post »