Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for julij 2012

Včasih je tudi najbolj duhovit človek preprosto žalosten. Brez suicidnih misli in drame, zgolj ker … pač je. To so tisti bedni trenutki, ko dopustimo, da nas prevleče vse tisto, kar tekom življenjske rutine spretno potlačujemo. In je narobe? Narobe potlačiti ali narobe, da se človek sooča s situacijami, ki niso v njegovi domeni potencialne spremembe? Ah. Ena izbira te naredi strahopetca, druga psihopata. Nori izbiri. Ma, včasih je življenje v vsej svoji gloriji narejeno premnogo prepreprosto za moje dojemanje. Ker je tako malo izbir, da zalutaš med neobstoječimi opcijami. Joj! Filozofija ena, sedi. Jebemti, da se včasih res postavim s Platonom v tisto preopevano jamo. Ampak v končni fazi in ne glede na vse razumsko-emocionalne nerazloge … če se te dotakne in, če boli … nisi strahopetec, če občasno dopustiš boljšim platem, da dajo veto in te potegnejo z zaprtega oddelka. 

Read Full Post »

In? Vroče? Ja, to so besede, ki jih te dni kriči svet. Edina tema je vreme. Pa komarji. Pa dejstvo, da se je zrak ustavil in kar je. Brez premika. Kot neka debela gospa, ki se je spojila s kavčem. Bedno. Raje sem ga imela bolj aktivnega. Mogoče je pač z zrakom tak kot s partnerjem – čez čas se zapusti in poleni. Pa verjetno si sam kriv, ker si v njega lučal kupe bedarij in ga imel za samoumevnega. Ja, tulele pa imate malo ekološke kritike še z moje strani. Mater, ločevat bom začela. In sicer bom najprej ločla sebe od vročine, pol pa dalje. Res, vsem oboževalcem in gorečim privržencem poletja pa namenjam en – ha?! Res al kaj? To je zdaj pa res popolno … savnanje v sebi .. lepljenje ob sebe … romantika kar malo crkne, ko te njegova zašvicana roka prime, a niti ne opaziš, da te je prijela, ker je tvoje zašvicano telo prespolzko za oprijemljive dotike. Ne, saj vem … mi jamramo vedno. Je dež, je sonce, je recesija, je herpes, je dolgčas, je beda, je ključ. Ja, kar naključna beseda. Hjoj, niti ne vem zakaj nekaj tipkam, ker me to stane toliko energije, ki bi jo raje vložila v strmenje v steno. Včasih so bila poletja kul. Jaz pa mlada. Pa včasih je bela kava stala sto tolarjev in jaz sem verjela, da bo Boštjan Lajovic moj mož. Ah … dajte se na hladno in ostanite živi. Več kot to te dni ne moremo pričakovat. 

Read Full Post »